Spomini in mnenja naših bivših in sedajšnjih dijakov
“Na 4-letno bivanje v “Liziki” me vežejo topli občutki. V internat sem prišla tako sramežljiva in zaprta ter se v toku časa razcvetela proti odraslosti. Pri tem mi je pomagala podpora obeh vzgojiteljic, ki sta me spremljali v tistem obdobju. V internatu se je spodbujalo naše talente, tako sem sodelovala pri mnogih aktivnostih, kot so pisanje pesmi, ki so bile potem objavljene v domski zbirki, pa sodelovanje v gledališki predstavi, raznih šahovskih tekmovanjih … Vsekakor je bil to zame čas, ko me je prvič v mojem mladem življenju nekdo spodbujal, mi stal ob strani, ko mi je bilo težko, istočasno pa sem bila deležna tudi svobode, ki jo mladi potrebujejo. Krasen je bil občutek, da ne rabiš imeti učnih ur, ker ti v šoli gre dobro in ti vzgojiteljica zaupa, da zmoreš sama. Definitivno prelepo obdobje in odlična popotnica za naprej.”
Alenka Vindiš, bioresonančna terapevtka in bivša Miss Slovenije
»Spomini, ki jih prikličem, ko pomislim na Dijaški dom Lizike Jančar, se lahko zapišejo z nekaj poglavitnimi besedami: varno zavetje, kamor si se lahko kot srednješolec vračal in se dobro počutil, prijazne vzgojiteljice, ki ti tam stojijo ob strani, prisluhnejo, pomagajo in vzpodbujajo kreativnost ter pripomorejo, da se skozi srednješolska leta najdeš na svojem življenjskem področju. Kot glasbenici so mi bili na voljo tudi klavirji za vežbanje. V domu sem preživela štiri čudovita leta. Našla sem sebe in našla sem dobre prijateljice.«
Tadeja Vulc, skladateljica in predavateljica na Pedagoški fakulteti v Mariboru
»V domu Lizike Jančar sem preživela 4 prečudovita leta. Spomnim se fantastične vzgojiteljice, vedno pripravljene na pogovor in pomoč, moji super cimri in vedno prijazno osebje.«
Sara Savnik
Miss univerze
»Štiriindvajset let je že minilo, odkar sem bivala v Dijaškem domu Lizike Jančar. Kadar zaslišim pesem Nece Falk »Vsi ljudje hitijo«, se mi vedno nariše nasmeh na obraz. V internatu sem se v tistem obdobju počutila bolje kot doma. Vzgojiteljica mi je bila vse v enem: prijateljica, mama, psihologinja, učiteljica …
Vpis v internat je bila resnično prava odločitev mojih staršev na poti k samostojnosti. Postaneš zrelejši in odgovornejši.
Veliko lepega sem doživela v teh petih letih. Z nekaterimi še vedno negujem prijateljske vezi. Hvala Lizika Jančar za vse, kar si mi dala …«
Mateja Višner, bivša dijakinja
Vodja kuhinje in slaščičarne Hotela Dobrava Terme Zreče
Nina Rituper, bivša dijakinja
Zlata maturantka II. gimnazije Maribor 2020
»V dijaškem domu se znajde raznobarvna paleta mladih, ki skozi leta srednje šole pletejo vsak svojo zgodbo. Ko se te pisane niti med seboj prepletajo, se ustvarja svet, v katerem nekateri najdemo dom, nekateri prijatelje, drugi ljubezen ali dogodivščine. Svet, v katerem se nekajkrat izgubimo in se na novo odkrivamo. To je svet, v katerem počasi odraščamo.
Ko sem kot petnajstletnica stopila skozi vrata Lizike, sem se želela takoj obrniti in steči nazaj k avtu staršev. Prepozno, že sta se odpeljala. Znašla sem se v mestu brez prijateljev ali družine, obtičala v sobici šestega nadstropja ter zaspala na škripajoči postelji s solzicami v očeh. Edina barva, ki sem jo videla takrat je bila siva. Velik korak je zapustiti udobje in varnost doma, za nekatere zelo naraven in enostaven, za druge težak in boleč – oba enako dragocena. Mogoče mi je nudilo to zavedanje pogum, da sem ostala. Kmalu je v moj vsakdan prihajalo vedno več barv. Vnašali so jih ljudje, majhni trenutki povezanosti, ki so bili najlepša plat bivanja v domu. Na primer, ko ti zjutraj, medtem ko hitiš v šolo, gospa Štefka veselo maha skozi steklo recepcije in ti želi lep dan. Ko te vzgojiteljica vpraša, kako si, in ve, da lažeš, čeprav rečeš, da dobro. Nato ti skuha čaj in poje s tabo karaoke, dokler se ne začneš smejati na ves glas. Ko se kuharji potrudijo s tvojim kosilom, čeprav tu pa tam še vedno pozabijo, da ti naj ne dajo mesa, ker si veganka. Ko ti nočna želi lahko noč, vendar nato še debatirata o najljubših knjigah in si jih izmenjujeta. Ko vzgojiteljica deli s tabo življenjske modrosti in svoja nora doživetja. Ko te vzpodbudijo, da razvijaš svoje talente, predstaviš svoje znanje drugim, se soočiš s strahovi (tudi če je to le druženje), iščeš nove interese (joga). Ko si obupan in v stiski, ti nekdo ponudi roko, ti da prostor, da se izraziš, da zadihaš. Mogoče v majhni pisarni s solno lučko najdeš nekoga, ki te razume. Naj omenim še filmske večere s prijatelji, sprehode, tutorstvo, triurne večerje, dokler te kuharica ne nažene iz jedilnice, delavnice, zabave in še in še.
Lizika je svet, v katerem rabimo drug drugega, pazimo drug na drugega in cenimo drug drugega – v vsej naši različnosti in podobnosti. Ta svet mi je ponudil veliko izzivov in mi dal podporo, da jih premagam. Spoznala sem čudovite in navdihujoče ljudi, sklenila nova prijateljstva, obnovila stara. Čeprav mi je strah velikokrat zaprl usta, sem se v Liziki počutila slišano in videno. Mogoče se sliši klišejsko in pretirano, ampak verjamem, da brez ljudi, ki sem jih spoznala in priložnosti, ki sem jih dobila v teh štirih letih, ne bi zrasla v osebo, ki sem danes. S to kratko izpovedjo dajem vzpodbudo, da prispevaš svoje barve in svojo zgodbo k tej pisani pletenini, ki bo mogoče popolnoma drugačna od moje, ampak nič manj dragocena.«
Špela Kovačič, vodja v vrtcu
»Če katerega obdobja v svojem življenju nikoli ne bi zamenjala za nič druga, potem so to srednješolska leta bivanja v dijaškem domu. Nepozabni so spomini, za katere nikoli nimam občutka, da so že tako oddaljeni. Druščina vrstnikov, s katerimi sobivanje naenkrat postane trdna naveza zaupanja in se ohrani za vse življenje, je neprecenljiva. Pester nabor ponujenih obšolskih dejavnosti in usmerjanje v raziskovanje raznovrstnih področij v najobčutljivejših letih odraščanja in razvoja pa da neizbrisen pečat za vso nadaljnje ustvarjanje v življenju.
Ne samo nekaj besed … o tem obdobju bi lahko napisala roman.«
»Sem Larisa, študentka kemije v Ljubljani. Srednješolska leta sem preživela v Mariboru, kjer sem obiskovala drugo gimnazijo, vzporedno pa sem se izobraževala na konservatoriju za glasbo. Ta čas sem bivala v Dijaškem domu Lizike Jančar. Dijaški dom mi je dal veliko več kot samo mirno okolje za učenje in vadenje flavte. Omogočali so mi kulturno udejstvovanje z obiskovanjem raznih koncertov v SNG Maribor in prireditvami v samem domu. Manjkalo ni športnega dogajanja, poleg tega pa so tam tudi pedagogi, ki so vedno pripravljeni pomagati. Podprli so me pri mojih obšolskih dejavnostih, predvsem pri odpravi na prostovoljno delo v Afriko. Najpomembneje pa se mi zdi, da sem z bivanjem v dijaškem domu pridobila prijateljstva, ki trajajo še danes.««
Larisa Filip, študentka kemije
Luka Šalković, maturant
»Sem Luka Šalković, dijak 4. letnika II. gimnazije Maribor. Vsa štiri leta bivam v Dijaškem domu Lizike Jančar, kjer se počutim odlično. Dom mi omogoča mir, vzgojiteljice so prijazne in pripravljene pomagati. DDLJ je moj drugi dom.«
Naši prispevki in dogodki
Zbiramo jeans!
V okviru likovnega krožka smo se odločili reciklirati staro blago (jeans) in ga ponovno uporabiti. Prosimo vse, ki imate doma kakšen odvečni kos oblačila iz jeansa, da ga prinesete v 6. nadstropje Tari in Kaji v sobo 601.
Izdelava božičnih okraskov v Domu Danice Vogrinec
V sredo, 30. 11. 2016 smo se z dijaki prostovoljci udeležili tradicionalne delavnice izdelava božično novoletnih okraskov. S skupnimi močmi, z roko ob roki, smo ustvarili lepe izdelke v sproščenem in toplem predprazničnem vzdušju.
Prostovoljsko delo s starostniki
S prostovoljnim delom sem pridobila veliko izkušenj in navezala ogromno stikov. Vesela sem, da imam možnost ljudem polepšati dan, hkrati pa ga polepšam tudi sebi. Od kar sem prostovoljka sem bolj samozavestna pri vzpostavljanju stikov z ljudmi.Prostovoljno delo bi...
Ogled baletne predstave
Dijakinje in dijaki so si v spremstvu vzgojiteljev ogledali baletno predstavo Jevgenij Onjeginj v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Baletna predstava nas je navdušila z barvitostjo, razigranostjo in sporočilom,ki ga je vsak posameznik začutil ob prelepi glasbi....
Zgodovina in geografija
Učna pomoč pri predmetih geografija in zgodovina poteka po predhodni najavi in dogovoru v obliki dodatne razlage učne snovi, pojasnjevanja, razgovora in utrjevanja znanja. Prav tako je dijakom nudena pomoč pri izdelavi seminarskih nalog, plakatov in drugih domačih...
Ekokviz
Tudi v tem šolskem letu bo v DD Lizike Jančar potekalo šolsko/domsko tekmovanje v Ekokvizu. Dijaki se bodo med seboj pomerli v treh temah, in sicer so letošnje teme: Preteklost oblikuje sedanjost in prihodnost, KrOžno gospodarstvo in Odgovorno s hrano. Domsko...
Ujeti se ne dam
Je bil naslov gledališke predstave, ki se je odvijala na našem odru 23. novembra 2016, v izvedbi Društva za boljši svet. Igralci so se na hudomušen način dotaknili mnogih tem - Kako vzdržati brez mobitela, kako si sam priskrbeti hrano… ali kajenje škodi, pravica do...
Novinarski krožek
V šolskem letu 2016/2017 vabimo k novinarskemu krožku dijake, ki jih tovrstno delo zanima. Cilji: spoznati delo novinarja, kje vse so zaposleni, kaj vse počnejo, katere naloge opravljajo, kakšna znanja in sposobnosti morajo imeti, spoznavali bomo različne oblike...
Lik Lizike Jančar 2016
V četrtek, 24.11.2016 smo v okviru projekta z dijaki naredili "korak v preteklost". Ob tem je dijakinja Sara dijakom spregovorila o pomenu preteklosti in o mladi pogumni Liziki Jančar, po katerem nosi naš dom ime. V spomin na njeno junaštvo smo že pred leti prehodili...
