Fotografska razstava: Sprehod ob meji, Bojana Šeneta

Bojan Šenet je mariborski fotograf, ki s posebnim odnosom fotografira gradbeništvo, pokrajino, vnuke. Izziv mu je urbana ulična fotografija, kjer človeka postavi v središče dogajanja. V fotografsko zgodbo vstopa na pričujoči razstavi v Dijaškem domu Lizike Jančar zgodovina. Ko zagledamo na fotografijah žice, se zavemo ločevanja.

  1. avgusta se vsako leto za tri, štiri ali pet let naši dijaki ločijo od staršev in domačega kraja.

Pri Bojanovih podobah pa gre še za nekaj drugega. Za razmejevanje.

Meje so bile, so in bodo. Ravno v tem času, sedaj, ko vlada korona, se mej v svetu še kako zavedamo …

Bojan Šenet je motive posnel, ko se je sprehodil ob Senžermenski meji, ki je do pred 100 leti sploh ni bilo.

Kaj pa je »Senžermenska meja«?

Meja je nastala s Saint – Germainsko pogodbo leta 1919 in je prvih 25 let razmejevala Kraljevino SHS, pozneje pa 50 let ločila vzhod in zahod. Zadnjih 25 let je postala meja ob kateri so možni SPREHODI.

Vse to zajema razstava Bojana Šeneta.

Manjka še 8 ur, da bo 10. september… In čez osem ur bo 101 leto, kar so se začrtale meje Slovenije.

Septembra 1919 je bila v kraju Saint – Germain – en – Laye, nekaj kilometrov od Pariza, podpisana mirovna pogodba med zmagovalnimi silami antante in Republiko AvstrijoAvstrija je s to pogodbo potrdila razpad Avstro-Ogrske monarhije. Priznala je nove države: Madžarsko, Čehoslovaško, Poljsko ter Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Južnoslovanska delegacija je pogodbo podpisala šele 27. novembra. Zamik je nastal zaradi tedaj še vedno ne povsem določene razmejitve na relaciji med Mariborom in Radgono. Nekoliko kasneje je bila zavrnjena zahteva po plebiscitu na tem območju in mesto Radgona na levem bregu Mure je bilo dodeljeno Avstriji.

Jutri bo natančno »101« leto od podpisa mirovne pogodbe, ki je osnovala meje Slovenije.

Zgodovina dela ljudi modre, matematika ostroumne, filozofija globokoumne. (Francis Bacon)

Prihodnost nas vznemirja, preteklost zadržuje. Zato nam sedanjost uhaja. (Gustave Flaubert)

Zgodovina je učiteljica življenja. Historia, magistra vitae. (latinski pregovor)

Slovenija je zelo, zelo, zelo lepa država. Ne vemo, kaj bo čez 200 ali 300 let. Bodimo modri, ostroumni, globokoumni.

Pazimo na Slovenijo – državo, ki ima v imenu LOVE (ljubezen),  pazimo nase in na prijatelje.

Bojan Šenet nam šepeta v svoji razstavi prav to.

zapisala: Rasta Vrečko, specialistka likovne terapije in profesorica likovne pedagogike

Dostopnost